Po vaše
Snaha obišče taščo v bolnici. Tašča ves čas pogovora stoka in joka:
“Umrla bom!”
Snahi je naenkrat dovolj in reče:
“Če je bilo doslej vse po vaše, pa naj bo še to!”
Žena nervozno nekaj išče po stanovanju.
“Miha, si videl mojo knjigo?” končno vpraša moža.
“Katero?”
“Tisto z naslovom: Kako doživeti sto let.”
“Vrgel sem jo v smeti, ker jo je hotela brati tvoja mama!”
Snaha obišče taščo v bolnici. Tašča ves čas pogovora stoka in joka:
“Umrla bom!”
Snahi je naenkrat dovolj in reče:
“Če je bilo doslej vse po vaše, pa naj bo še to!”
Srečata se Edo in Jože.
Edo: Em slišal, da ti je umrla tašča. Kaj pa je imela?
Jože: Eh, skromno hranilno knjižico, pa nič drugega.
Edo: Ne, mislim, kaj ji je manjkalo?
Jože: Aja, solidna penzija in lastno stanovanje.
Edo: Ma ne, človek, mislim, zakaj je umrla?
Jože: Ah, to ……… Rekel sem ji, naj gre v klet po krompir, da ga bomo imeli za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat.
Edo: O, groza! Strašno! In kaj ste potem naredili?
Jože: Makarone.
Kaj je to hudobija? Da vržeš taščo po stopnicah v klet, potem pa za njo zavpiješ: “Če si že spodaj, mi pa dva pira zraven prinesi!”
Žena nervozno nekaj išče po stanovanju.
“Miha, si videl mojo knjigo?” končno vpraša moža.
“Katero?”
“Tisto z naslovom: Kako doživeti sto let.”
“Vrgel sem jo v smeti, ker jo je hotela brati tvoja mama!”
Zdravko se je oglasil v zakonski posvetovalnici in povedal zakonskemu svetovalcu:
“Ženo ljubim in resnično imava srečen zakon. Toda, velika težava je v tem, da pri naju živi moja tašča, ki je res ne morem več prenašati. V vsako minuto najinega življenja se vmešava in mi gre že krepko na živce. Le kaj naj storim?”
Zakonski svetovalec ga s tihim glasom vpraša: “Ste že poskusili s strupom?”