Mestna dama je preživljala dopust na kmečkem turizmu. Že prvi dan, ko se je sprehajala ob pašniku je rekla kmetu:
“Zakaj imajo vaše krave tako žalosten pogled?”
“Oh, če bi vas vsak dan pretepali in vlekli za prsi ter samo enkrat letno naskočili, bi tudi vi žalostno gledala!” ji je odgovoril kmet.
Optik je zaposlil novega prodajalca in mu razlagal sistem prodaje v njegovi trgovini:
“Če se bo kakšen kupec zanimal za očala in bo vprašal koliko stanejo, mu povejte, da stanejo 100€. Če ne bo komentiral, da so predraga, recite: ‘In še 50€ za steklo!’ Če še ne bo komentarja kupca, pa dodajte: ‘Za vsako posebej!’”
“Halo, je kdo tam?” vpraša glas iz slušalke dežurnega
policista.
“Da, vsi smo tukaj.”
“Me zelo veseli. Kar ostanite tam.”
“Zakaj pa?”
“Ker bom drugače ob vozniško dovoljenje.”
Strojevodjev monolog pri 150 kilometrov na uro:
»Bog ve, kaj se mi bo danes še vse zgodilo? Najprej sem se pri britju urezal, potem so mi počile hlače, zdaj pa bo mojem tiru prihaja nasproti tovorni vlak …«
V podjetju so med kandidati izbirali pravega kandidata, ki bo zasedel prosto delovno mesto. Kadrovik je rekel prvemu kandidatu – elektroniku:
“Štejte do deset!”
Elektronik je začel šteti: “0001, 0002, 0003…”
“Naslednji!” ga je prekinil kadrovik.
Matematik je štel: “a(n), a(0)=0, a (n+1)….”
“Naslednji!” se je spet oglasil kadrovik.
Informatik je štel: “1,2,3,4,5,6,7,8,9,a,b,c,d,…”
“Naslednji!” se je spet oglasil kadrovik.
Tudi naslednji je čudno štel, zato je poklical zadnjega kandidata, ki je bil še študent. Ta je štel:
“1,2,3,4,5,6,7,8,9,10…”
Kadrovik je bil navdušen:
“Dobili ste delo!”
“Počakajte malo!” se je oglasil študent, “saj znam še naprej: poba, dama, kralj…”
