Janezek in matematika
V šoli pri pouku matematike učiteljica vpraša Janezka:
Janezek, na veji sedijo tri vrane, lovec eno ustreli, koliko jih še sedi na veji?
Nobena, učiteljica. Ustreljena pade, ostali dve pa odletita.
Janezek, narobe. Dve še sedita na veji. Ampak mi je pa všeč tvoj način razmišljanja.
Janezek je nekaj časa tiho, nato pa dvigne roko:
Učiteljica, sedaj bi pa jaz vas nekaj vprašal!
Učiteljica malo premišljuje, kaj neki bo Janezek spet ušpičil, pa ji radovednost ne da miru in se odloči:
No, Janezek, pa vprašaj!
Takole, po cesti hodijo tri ženske in v roki držijo sladoled. Prva ga grizlja, druga ga sesa, tretja ga pa liže. Kaj mislite, katera od teh treh je poročena?
Učiteljica zardi in je malo v zadregi, nato pa le odgovori:
Janezek, mislim da tista ki ga sesa!
Učiteljica, narobe, tista, ki ima na roki poročni prstan. Ampak mi je pa všeč vaš način razmišljanja!
Rime
V razredu tovarišica razlaga, da jih naslednji dan obišče ravnateljica. Tovarišica Janezku: “Pazi se Janezek, da ne bi slišala iz tvojih ust kakšno neumestno besedo. Obljubi, da boš priden!?”
Janezek obljubi in naslednji dan se pojavi v razredu ravnateljica. Tovarišica pravi: “Danes bomo jemali novo snov. Rime. Kdo mi zna povedati kakšno rimo?”
Janezek takoj dvigne roko a tovarišica se dela, kot da ga ne vidi. Čez nekaj časa ravnateljica opozori tovarišico, da Janezek hoče nekaj izjaviti in tovarišica mu da besedo: “Izvoli Janezek a ne pozabi obljube!”
Janezek pokima in pove rimo: “U vodi stoji Jurca in voda mu sega do k…”
“Stop … obljubil si Janezek!”
“Ma ne tovarišica sej ni nič kaj takega, to se lahko pove.” Tovarišica zbere pogum in mu da nazaj besedo. “U vodi stoji Jurca in voda mu sega do kolen.”
No Janezek si imel prav, da ni nič kaj takega, a vendar se ne rima!” Janezek odvrne: “A se rima, se rima, ko pride plima!”
Kosti
Pri naravoslovju:
“No Buček, ti pa zdaj lepo povej, koliko kosti imaš v telesu?”
“Najmanj dva tisoč petsto.”
Učitelj: “Zakaj pa me nisi včeraj poslušal, ko sem razložil, da je v človeškem telesu dvesto kosti.”
Buček: “Saj sem! Ampak sem danes zjutraj jedel sardine.”
Dvomestno število
Šolski nadzornik hoče med uro matematike preizkusiti kritičnost učencev in reče enemu med njimi:
“No, povej mi, katerokoli dvomestno število.”
Učenec pomisli in reče: “Triinpetdeset.”
Nadzornik napiše na tablo število petintrideset in počaka ali mu bo kdo ugovarjal. Nihče. Zato zahteva še od drugega učenca naj mu tudi on pove kakšno dvomestno število.
Učenec reče: “Štiriindvajset.”
Nadzornik napiše dvainštirideset in se spet sam pri sebi jezi, ker mu nihče ne ugovarja.
Zdaj pokliče še tretjega, ta pa reče: “Šestinšestdeset! To boste pa menda že prav napisali!”
Da ne bi!
Skupina hrvaških otrok obišče šolo na Gorenjskem.
Učiteljica domačim zabiča: »Pa da jim ne bo kdo rekel tepharji. Otroci, to so naši prijatelji mladi Hrvati!«
Vrata se odpro, gostje vstopijo.
Buček: »Gospa učiteljica, jaz si pa nikol’ ne bi mislil, da so Hrvati tako podobni tepharjem! Pa še glih t’ko govorejo …«
