Vici in šale
Pošlji vic

Vici in šale

Največja zbirka vicev, šal in smešnic.

Psihiatrična bolnišnica

Poleg psihiatrične bolnišnice kmet orje njivo. Kaj kmalu vidi bolnika na balkonu, ki hoče pobegniti.
Kmet si reče: ‘Ojoj če me tale dobi me ubije’. Tako je bolnik ubežal in začel loviti kmeta. Lovila sta se zelo dolgo. Nato pa se kmet nasloni na drevo in reče: ‘Eh, meni je vseeno. Pa naj me kar ubije’. Bolnik pa priteče do njega, se ga dotakne in mu reče: ‘Ti loviš’,in začne bežati.

Zadnji dodani Smešni vici

Pomoč

Špela in Sašo se sredi noči zbudita. Zunaj lije kot iz škafa, nekdo kot nor tolče po vratih. Sašo odpre in pred seboj zagleda premočeno pijanduro po imenu Gregor.
“Ejga, hik, a bi me lahko malo porinil, hik?”
“Ni šans, ura je tri zjutraj, človek božji!” zaloputne Sašo Gregorju vrata pred nosom in se vrne v posteljo.
“Kdo je bil?” zanima Špelo.
“Ma nič, en pijanec bi rad, da ga porinem.”
“In? Si mu pomagal?”
“Si nora ? Ni šans! Ura je tri in zunaj lije!”
“Sram te bodi! A se spomniš, kako sva se pred dvema mesecoma vračala od Urške in nama je v tisti vukojebini crknil avto? Če ne bi bilo tistih dveh tipov, ki sta naju porinila….Ko nekdo drug rabi pomoč, pa mu obrneš hrbet!”
In se Sašo zamisli sam nad seboj. Na koncu se obleče in gre ven.
“Si še tukaj?” se zadere v temo in dež.
“Sem!”
“Te porinem?”
“Prosim!”
“Kje pa si?”
“Evo tuki, na gugalnici!”

Pismo krovca

Pismo krovca Mariborski zavarovalnici GRAWE, v katerem opisuje posledice svojega nepremišljenega ravnanja.

Kot odgovor na Vašo prošnjo, da potrebujete več informačij o moji nesreči, vam sporočam naslednje:

Pod številko 3 poročila o nezgodi sem kot vzrok nesreče navedel “nepremišljeno ravnanje”. Prosili ste me, naj natančneje opišem, kaj sem s tem mislil.

Po pokliču sem krovec. Na dan nesreče sem delal sam na strehi šestnadstropne novogradnje. Ko sem končal delo, mi je ostalo se priblizno 250 kg opeke. 
Ker jih nisem hotel nositi navzdol po stopnicah, sem se odločil, da jih bom po zunanji strani spustil navzdol v vedru. Čez škripec sem napeljal vrv, ki sem jo na eni strani 
pritrdil na tla, na drugi konec sem privezal vedro in vanj
naložil opeko. Nato sem se vrnil navzdol in odvezal vrv. Trdno sem jo držal, da bi vedro z 250 kg opeke čim bolj počasi prispelo na tla. Kot je razvidno iz številke 11
mojega poročila, je moja takratna telesna teža znašala 75 kg. Ker me je v tem trenutku zelo presenetilo, da sem izgubil tla pod nogami in me je začelo vleči navzgor, sem izgubil prisebnost in pozabil izpustiti vrv. Na tem mestu
mi verjetno ni treba dodati, da me je vleklo navzgor z vedno večjo hitrostjo.

Približno v višini tretjega nadstropja sem srečal vedro, ki je prihajalo iz nasprotne strani. To pojasni poškodbe na lobanji in zlomljeno ključnico. Pa vendar mi je to srečanje le neznatno zmanjšalo hitrost. Se vedno me je vleklo navzgor, dokler mi škripec ni vase potegnil prednjih členkov mojih prstov.

Na srečo sem ostal priseben in se kljub bolečini trdno držal vrvi. Toda v tem času je vedro udarilo ob tla s tako močjo, da mu je odbilo spodnji del in so opeke zletele ven.Brez opeke je vedro tehtalo priblizno 25 kg. Na tem mestu se ponovno sklicujem na točko 11 mojega poročila, kjer je navedena moja telesna teža (75 kg).

Kot si verjetno lahko predstavljate, sem takoj začel hitro padati. Približno v višini tretjega nadstropja sem se ponovno srečal s tokrat navzgor prihajajočim vedrom. To pojasnjuje oba zloma ter odrgnine po nogah in spodnjem delu telesa.

Srečanje z vedrom je upočasnilo nadaljnje spuščanje, zaradi česar pri padcu na kup opek niso nastale večje poškodbe. Zlomila so se le tri hrbtenična vretenca.

Hkrati pa z obžalovanjem priznavam, da sem v tem trenutku še enkrat izgubil prisebnost. Ko sem namreč ležal na kupu in opazoval, kako sedaj prazno vedro pada proti meni iz šestega nadstropja, sem izpustil vrv. Tako je vedro neovirano letelo navzdol, mi izbilo tri zobe in zlomilo nosno kost.

Lep pozdrav

Ločitev

Po poročni noči je hči prijokala k mami: “Mama, jaz se bom ločila!”
“Saj si se vendar šele včeraj poročila!”
“Kljub temu se bom ločila!”
“In kaj se je tako strašnega zgodilo?”
“Ko sva prišla s poroke domov, me je začel počasi slačiti. Najprej obleko, potem kombinežo, nato modrček, hlačke …”
“Hvala bogu! Saj sta vendar poročena! Le zakaj zganjaš tak cirkus?”
“Zato, ker je potem oblekel moja oblačila in odšel na zabavo.”

Trideset let

“Gospod direktor,” pove Janez, “danes je minilo trideset let, odkar sem pri firmi.”
“Imate pa srečo, katera slovenska firma pa po toliko letih še ni šla v stečaj!”

Budilka

“Rad bi kupil budilko!” je rekel kupec, ko je vstopil v prodajalno k urarju.
“Tole vzemite! Odlična je!” je rekel urar. “Če pa slučajno ne bo budila takrat, ko bi morala, jo malo potresite in takoj vas bo zbudil njen ropot!”