Rekord
Sneguljčica, Palčica in Notredamski zvonar so se pogovarjali. Sneguljčica je
rekla: “Z gotovostjo lahko rečem, da sem najlepša na svetu.” Palčica je
dejala: “Z gotovostjo lahko rečem, da sem najmanjša na svetu.” Notredamski
zvonar pa je rekel: “Gotovo sem najgrši na svetu.” Zato so vsi trije šli na
urad za Guinnessove rekorde, da bi se prijavili. Prva je vstopila
Sneguljčica, ki se je vrnila vzhičena in zakričala od veselja: “Zdaj je
uradno. JAZ sem najlepša na svetu!” Druga je iz pisarne prišla Palčica in
dejala: “Uradno sem najmanjša na svetu.” Ko je iz pisarne končno prišel
Notredamski zvonar, je rekel: “Kdo za vraga je Damjan Murko?!”
Tri jajca
Možakar na tržnici stopi do kmeta: “Rad bi tri jajca.”
“Jaz tudi”, mu odgovori kmet.
Pomoč
Špela in Sašo se sredi noči zbudita. Zunaj lije kot iz škafa, nekdo kot nor tolče po vratih. Sašo odpre in pred seboj zagleda premočeno pijanduro po imenu Gregor.
“Ejga, hik, a bi me lahko malo porinil, hik?”
“Ni šans, ura je tri zjutraj, človek božji!” zaloputne Sašo Gregorju vrata pred nosom in se vrne v posteljo.
“Kdo je bil?” zanima Špelo.
“Ma nič, en pijanec bi rad, da ga porinem.”
“In? Si mu pomagal?”
“Si nora ? Ni šans! Ura je tri in zunaj lije!”
“Sram te bodi! A se spomniš, kako sva se pred dvema mesecoma vračala od Urške in nama je v tisti vukojebini crknil avto? Če ne bi bilo tistih dveh tipov, ki sta naju porinila….Ko nekdo drug rabi pomoč, pa mu obrneš hrbet!”
In se Sašo zamisli sam nad seboj. Na koncu se obleče in gre ven.
“Si še tukaj?” se zadere v temo in dež.
“Sem!”
“Te porinem?”
“Prosim!”
“Kje pa si?”
“Evo tuki, na gugalnici!”
Janez v puščavi
Janez hodi po puščavi in je zelo žejen.
Vročina pritiska, vode pa nikjer.
Končno najde oazo, kjer vidi jezero.
Ko pride do jezera, ga ustavi lepa ženska in reče: “Najprej moraš spati z mano, potem pa boš dobil vodo.”
Janez pravi: “Ne morem, preveč sem žejen. Najprej moram piti.”
Ženska pravi: “Če ne boš spal z mano, boš umrl. Vode ne boš dobil.”
Janezu res ne preostane drugege, zato občuje z žensko. Ko je konča, ona reče: “Zdaj greš lahko do jezera.”
Janez pride do jezela kjer ga ustavi mlado lepo dekle, ki pravi: “Najprej moraš spati z mano, potem pa boš dobil vodo.”
Janez spet pravi: “Ne morem, preveč sem žejen. Najprej moram piti.”
Mlado lepo dekle pravi: “Če ne boš spal z mano, boš umrl. Vode ne boš dobil.”
Janezu res ne preostane drugege, zato občuje z mladim dekletom. Ko je konča, ona reče: “Zdaj greš lahko do jezera”.
Janez pride do jezera, kjer ga ustavi velik močan postaven moški: “Jaz sem poglavar ljudožerskega plemena. Ti si posilil mojo ženo in mojo hčerko. Ti ne boš vode pil. Skuhali te bomo v kotlu in pojedli.”
Janezu zastane dih in zastoka: “Oprostite res nisem hotel tega, one so hotle, jaz nisem nič kriv. Hotel sem samo vodo.”
Poglever pravi: “Dam ti še eno možnost, da preživiš. Jaz sem zelo naglušen. Prdni tako glasno, da te bom slišal in te pustim, da boš pil vodo.”
Janez prdne zelo glasno.
Poglavar pravi: “Nič ne slišim.”
Janez prdne še glasneje.
Poglavar pravi: “Še vedno nič ne slišim.”
Janez istisne zadnjo energijo iz sebe in prdne zelo zelo glasno, tako da je kar odmevalo po celi poušavi.
Takrat janeza nekdo potreplja po ramenu in pravi: “Hej, Janez. Če že spiš na sestanku, vsaj ni treba tako glasno prdeti, da po celi dvorani odmeva.”
Tri dni
Natakar v večji restavraciji vstopi v kuhinjo in išče enega od kuharjev. Končno ga najde v manjšem prostoru poleg kuhinje, ob sebi pa je imel ogromen kup na koščke narezanih žemelj.
“Ja kaj pa počneš?” ga je presenečeno vprašal.
“Želim speči pecivo, pa v receptu piše: “Nareži tri dni stare žemlje”. No, jaz jih režem šele dva dni!”
