Vici in šale
Pošlji vic

Vici in šale

Največja zbirka vicev, šal in smešnic.

Ness

Turist je dopotoval na Škotsko in se odpravil na znamenito jezero Loch Ness, da bi na lastne oči videl pošast, ki prebiva v njem. Ves dan je čakal na obrežju, pa se ni prikazala, zato je vprašal mimoidočega domačina: »In kdaj se Nessie prikaže iz jezera?«
»Ko imate v riti pet kozarcev viskija!«

Zadnji dodani Smešni vici

Kozarec vode

Žejen turist vstopi v gorenjsko hišo.
“Dober dan” pozdravi gospodarja, “ali bi lahko prosim dobil kozarec mrzle vode?”
“Seveda lahko, vendar imajo pri sosedu bolj mrzlo kot je naša.”

Nasvet

“Daj, Marko, svetuj mi. Ali naj vzamem bogato vdovo, ki je ne ljubim, ali revno študentko, s katero se ljubiva?”
“Vzemi študentko, saj denar tudi ni vse.”
“Tako bom tudi storil! Hvala za nasvet.”
“Malenkost. Kje pa stanuje tista vdova?”

Pismo krovca

Pismo krovca Mariborski zavarovalnici GRAWE, v katerem opisuje posledice svojega nepremišljenega ravnanja.

Kot odgovor na Vašo prošnjo, da potrebujete več informačij o moji nesreči, vam sporočam naslednje:

Pod številko 3 poročila o nezgodi sem kot vzrok nesreče navedel “nepremišljeno ravnanje”. Prosili ste me, naj natančneje opišem, kaj sem s tem mislil.

Po pokliču sem krovec. Na dan nesreče sem delal sam na strehi šestnadstropne novogradnje. Ko sem končal delo, mi je ostalo se priblizno 250 kg opeke. 
Ker jih nisem hotel nositi navzdol po stopnicah, sem se odločil, da jih bom po zunanji strani spustil navzdol v vedru. Čez škripec sem napeljal vrv, ki sem jo na eni strani 
pritrdil na tla, na drugi konec sem privezal vedro in vanj
naložil opeko. Nato sem se vrnil navzdol in odvezal vrv. Trdno sem jo držal, da bi vedro z 250 kg opeke čim bolj počasi prispelo na tla. Kot je razvidno iz številke 11
mojega poročila, je moja takratna telesna teža znašala 75 kg. Ker me je v tem trenutku zelo presenetilo, da sem izgubil tla pod nogami in me je začelo vleči navzgor, sem izgubil prisebnost in pozabil izpustiti vrv. Na tem mestu
mi verjetno ni treba dodati, da me je vleklo navzgor z vedno večjo hitrostjo.

Približno v višini tretjega nadstropja sem srečal vedro, ki je prihajalo iz nasprotne strani. To pojasni poškodbe na lobanji in zlomljeno ključnico. Pa vendar mi je to srečanje le neznatno zmanjšalo hitrost. Se vedno me je vleklo navzgor, dokler mi škripec ni vase potegnil prednjih členkov mojih prstov.

Na srečo sem ostal priseben in se kljub bolečini trdno držal vrvi. Toda v tem času je vedro udarilo ob tla s tako močjo, da mu je odbilo spodnji del in so opeke zletele ven.Brez opeke je vedro tehtalo priblizno 25 kg. Na tem mestu se ponovno sklicujem na točko 11 mojega poročila, kjer je navedena moja telesna teža (75 kg).

Kot si verjetno lahko predstavljate, sem takoj začel hitro padati. Približno v višini tretjega nadstropja sem se ponovno srečal s tokrat navzgor prihajajočim vedrom. To pojasnjuje oba zloma ter odrgnine po nogah in spodnjem delu telesa.

Srečanje z vedrom je upočasnilo nadaljnje spuščanje, zaradi česar pri padcu na kup opek niso nastale večje poškodbe. Zlomila so se le tri hrbtenična vretenca.

Hkrati pa z obžalovanjem priznavam, da sem v tem trenutku še enkrat izgubil prisebnost. Ko sem namreč ležal na kupu in opazoval, kako sedaj prazno vedro pada proti meni iz šestega nadstropja, sem izpustil vrv. Tako je vedro neovirano letelo navzdol, mi izbilo tri zobe in zlomilo nosno kost.

Lep pozdrav

Nož v trebuhu

Pacient, ki je imel zapičen nož v trebuh pride do zdravnika in reče: “Pomagajte mi. Umiram.”
Doktor pravi: “Ura je pet minut do treh, mi pa delamo samo do treh. Ne morem vas sprejeti. Pridite jutri.”
“Prosim pomagajte mi, ne bom zdržal do jutri”.
“Prav.” reče doktor, mu izpuli nož iz trebuha in mu ga zapiči v oko: “Pojdite k okulistu. On dela do štirih.”

Greh

Pride mož k spovedi in pove: “Včeraj se žena nagne v hladilno skrino, mene pa prime in jo kresnem odzadaj, a je to greh?”
Župnik: “Ne, to je naravno, tako mora biti.”
Naslednji dan pride k spovedi žena: “Gospod župnik, jaz grem v hladilno skrinjo iskat meso, naš pa mene od zadaj, a je to greh?”
Župnik: “Ne, saj je že včeraj vaš mož spraševal isto in sem mu povedal, da je to naravno in tako mora biti.”
Žena pa: “A sva še naprej dobrodošla v cerkvi?”
Župnik: “Seveda, ja . . .”
Žena. “Dobro, me veseli, ker v Sparu nisva več.”