Na ulici se pretepata dva fanta. K njima pristopi policaj in reče: ‘Kdo pa sta?’
‘Jaz sem Janez Verboten’: reče prvi. ‘Jaz pa sem Janez Drnovšek’: odvrne drugi. Policaj pa: ‘Da vaju ni sram. Brata sta pa se tepeta’.
Lubči, dobrodošel doma. Kupila sem ti six pack mrzuga piva, čips pa bobi palčke, spekla mešano na žaru. Ne pozabi, da je danes liga prvakov, pa pejt s frendi u lokalca na kakšn pir pa tekmo pogledat..”
Mož posluša pa vpraša:
“A je zlo hudo”?
Ona odvrne ” odbijač, leva luč pa blatnik.”
Sin očetu:
“Ata katera je najhujša poškodba pri šahu?”
“Izpah čeljusti zaradi zehanja.”
“Natakar, zakaj moj zrezek držite z rokami?”
“A hočete, da mi še tretjič pade na tla?”
Mornar se vrne z dveletne plovbe in doma najde ženo z dojenčkom.
“Kdo je oče? Je moj prijatelj Tone?”
“Ne, ni bil on.”
“Je bil moj prijatelj Marko?”
“Tudi on ni bil!”
“Je bil morda moj prijatelj Dušan?”
“Nehaj že s temi tvojimi prijatelji. Kaj res misliš, da jaz nimam nobenega?”
Duhovnik v avtu med vožnjo zagleda pred sabo ob cesti nuno. Zaustavi avto in ji ponudi prevoz, kar nuna zahvalna sprejme. Vstopi v avto in prekriža noge, tako da razgane svoje krilo in odkrije svoje prelepe noge. Duhovnik to vidi in ni veliko manjkalo, da bi povzročil nesrečo. Potem, ko pa ponovno prevzame kontrolo nad vozilom pa naskrivaj spusti roko na nunino koleno. Nuna ga pogleda in reče: “Oče, se spomnite 129. Psalma? Duhovnik pordeči in se globoko opraviči ter umakne roko z njenega kolena. Med menjanjem prestave zopet položi roko na koleno nune. Pa ga nuna ogovori: “Oče, ali se ne spomnite 129. Psalma?” Se enkrat se duhovnik opraviči in reče: “Oprostite, toda telo tudi greši.” Prišla sta do ženskega samostana, duhovnik ustavi avto, nuna ga čudno pogleda in izstopi. Duhovnik pa čim pride v svojo cerkev vzame Sveto pismo in pogleda Psalm 129, v katerem piše: “O gospod, ti si na pravi poti, pojdi naprej in išči, nadaljuj in spoznal boš vrhunec slave!”
