Črna Obleka
“Mi lahko daš tvojo črno obleko? Moj oče je umrl.”
Po nekaj tednih:
“Kdaj mi boš pa vrnil obleko?”
“Nemogoče, sedaj je v njej oblečen moj oče.”
“Moje dekle je še nedolžno. Nikakor se ne morem odločiti, da bi jo razdevičil. Kar žal mi jo je.”
“Predstavi mi jo, pa ti jo bom jaz razdevičil” se ponudi prijatelj.
“Mi lahko daš tvojo črno obleko? Moj oče je umrl.”
Po nekaj tednih:
“Kdaj mi boš pa vrnil obleko?”
“Nemogoče, sedaj je v njej oblečen moj oče.”
Boris se je celo življenje igral z žepnim nožičem. Vedno ga je imel v rokah, kjerkoli je bil. Nekoč mu je zmanjkalo denarja in od prijateljev je izvedel, da si denar lahko sposodi pri znancu Jerneju. Obiskal ga je, seveda z nožičem v roki in ga prosil za posojilo.
“Ne, to pa ne bo šlo!” mu je odgovoril Jernej.
“Zakaj pa ne?”
“Če si me že prišel prost za denar z nožem v roki, kaj bo šele takrat, ko mi boš moral vrniti denar!”
Janez se prišel od zdravnika in prijatelj, ki je jecljal, ga je vprašal:
“K-k-k-aj j-j-j-je s ta-ta-tabo?”
“Probleme imam s prostato!”
“K-k-k-aj?”
“Nič, samo lulam tako, kot ti govoriš!”
Jože in Franci sta odšla v ribjo restavracijo in naročila večjo ribo. Ko jo je natakar postregel jo je Jože prerezal na večji in manjši kos in manjši kos postavil na Francijev krožnik.
“Če bi jo jaz razdelil, bi sebi postregel z manjšim kosom!” je rekel Franci.
“Vem, zato sem ti pa tudi dal manjši kos.”
“Čevlji mi škripljejo. Pravijo da, če ti škripljejo čevlji, da jih nisi plačal.”
“Ne mori. Kako bi moral potem meni šele škripati klobuk!”