Kanta Za Smeti
“Si bil včeraj ti ob 15. uri na vogalu Dunajske in Linhartove?”
“Ne.”
“Potem sem videl pa kanto za smeti.”
“Že pet dni nisem spal!”
“Kako pa vzdržiš?” se čudi prijatelj.
“Še kar gre, saj ponoči spim po deset ur!”
“Si bil včeraj ti ob 15. uri na vogalu Dunajske in Linhartove?”
“Ne.”
“Potem sem videl pa kanto za smeti.”
Peter in Milan prisostvujeta krstu ob splavitvi nove ladje.
“Je res v steklenici, s katero krstijo ladjo, šampanjec?”
“Ponavadi je res tako, toda tokrat je v steklenici črnilo, saj krstijo šolsko ladjo!”
V času druge svetovne vojne sta mlada partizana Jure in Miha patruljirala po gozdu. Miha je nekoliko zaostal, Jure pa ga je poklical:
“Kaj se obiraš?”
“Pst! Tiho bodi!” mu je zašepetal Miha. “Nemci spijo!”
Čez štirideset let se je Jure odpravil na morje. Ko je peljal mimo gostilne “Pri Mihi” je pomislil:
“To je morda gostilna mojega vojnega tovariša.” Zaustavil je, vstopil v gostilno in res zagledal gostilničarja, vojnega tovariša Miho.
“O, Miha! Kako si kaj! Dolgo se nisva videla!”
“Pst!” je dejal Miha. “Nemci spijo!”
“Si ti dolgo hodil v šolo?” vpraša Milan novega prijatelja.
“Ja, šestnajst let!”
“O la la, jaz pa samo petnajst minut, ker sem imel šolo zelo blizu.”
“Kako je kaj s tvojo nespečnostjo?”
“Vedno slabše! Zdaj še v službi ne morem več spati!”