“Kje si bil med zimskimi počitnicami ? Si bil z otroci na smučanju?”
“Ja, smučali smo?”
“In? Je bilo lepo?”
“Najlepši občutek sem imel, ko so mi sneli mavec iz noge!”
“Veš, v mestu so odprli nov bar. V plakatu obljubljajo, da je barski program posebnost mesta. In res. Včeraj zvečer sem si ga ogledal. Ob polnoči je prišlo na oder ljubko dekle, odeto v sedem tančic. Vsako uro je slekla eno tančico. Grozljivka!”
“Zakaj grozljivka, če si pa rekel da je bila ljubka mladenka?”
“Ker bar zapirajo ob šestih zjutraj!”
“Komaj čakam, da pridem domov!”
“Daj no, kaj nisi že deset let poročen?”
“Sem, ampak novi čevlji me strašno tiščijo!”
“Kaj pa počneš?” je Milan vprašal prijatelja, ki ga že dalj časa ni videl.
“V Sahari sem odpel restavracijo.”
“Kaj? Tam pa ja nimaš nobenega gosta!”
“Še ne, toda, kar pomisli, kako bo žejen tisti, ki bo prišel k meni!”
“Ko sem bil na začetku svoje kariere,”je Egon rekel prijatelju, “sem imel samo eno prazno denarnico. Danes imam dvajset milijonov!”
“Kaj pa počneš s toliko denarnicami?” se je začudil prijatelj.
“Cel teden nisem že pošteno jedel.”
“Želodec?”
“Ne, denarnica.”
