Bivši bogataš, ki so ga zgrešene investicije spravile na “boben” je srečal prijatelja Mirka ki ga je vprašal:
“Slišal sem za tvoj finančni polom. Kako pa kaj zdaj živiš?”
“Tako kot prej! je rekel bivši bogataš. “Vsako jutro, ko se zbudim, pozvonim služabniku, da mi v posteljo prinese kavo.”
“Ni mogoče! Ali si sploh lahko obdržal služabnika?”
“Služabnika sicer ne, zvonec mi je pa ostal za spomin.”
“Kaj sta se z Mojco res razšla?”
“Res je. Nehal sem piti in kaditi, potem sva se pa razšla.”
“Pa vendar ne zaradi tega?”
“Ja, ravno zaradi pijače in cigaret. Dokler sem pil in kadil mi je stalno pridigala, kako to škoduje zdravju, kako pijača kvarno vpliva na najin odnos, kako s cigaretnim dimom uničujem svoja pljuča in onesnažujem zrak drugim. No, ko sem pa prenehal piti in kaditi se naenkrat nisva imela več kaj pogovarjati!”
“Danes ponoči sem imel resnično realistične sanje!” je rekel tone prijatelju. “Sanjalo se mi je, da sva s Tino Turner menjala tapete v spalnici. Ko sem se zjutraj zbudil sem imel še vedno lepilo v rokah!”
“Včeraj, ko sem šel preko Prešernovega trga sem videl kako je neki možakar metal hrenovke v vodo!”
“V Ljubljanico?”
“Ne, v lonec!”
“Se še kaj spomniš na tistih sto tisočakov, ki sem ti jih posodil pred tremi meseci?”
“Seveda, z veseljem!”
“Kam greš?”
“V kino.”
“In kaj igra?”
“Quo vadis!”
“Kaj pa to pomeni?”
“Kam greš?”
“Jaz tudi v kino.”
