Opravljivi vici

“Nisem imel sreče s Sabino” je potožil Milan prijatelju. Ko sem ji predlagal, da bi hodila, me je zavrnila.
“Ti pa res vse narobe razumeš! Če ti ženska reče “ne”, to pomeni “ja”.
“Saj mi ni rekla “ne” ampak mi je rekla da sem nesposoben idiot!”

“Ali veš tisti vic o treh ženskah v dvigalu?”
“Ne. Povej ga!”
“Tudi jaz ga ne vem, ker sem šel peš po stopnicah.”

“Koliko denarja potrebuješ mesečno za življenje?”
“Ne vem. Toliko še nikoli nisem imel.”

“Kam potuješ?”
“V London?”
“Kaj pa boš tam?”
“Izstopil bom iz letala.”

“Veš da sem nesrečen. Prvič, ko sem se opogumil in sem ogovoril dekle na cesti, je ta poklicala policiste, češ da jo spolno nadlegujem!”
“Ti imaš še srečo. Ko sem jaz prvič ogovoril dekle na cesti je takoj poklicala dve priči in matičarja!”

K Janezovi družini je prišel na obisk daljni sorodnik in se zadržal pri njih kar cel mesec dni. Končno je bilo Janezu dovolj in ga je vprašal:
“Ti ni nič dolgčas po ženi?”
“Seveda mi je, zato pa sem jo včeraj povabil, da se nam pridruži!”

“Kako je kaj s tvojo nespečnostjo?”
“Vedno slabše! Zdaj še v službi ne morem več spati!”

“Ali nismo moški nespametni? Če so nam pri ženski všeč njene noge jo zaprosimo za roko.”

“Čevlji mi škripljejo. Pravijo da, če ti škripljejo čevlji, da jih nisi plačal.”
“Ne mori. Kako bi moral potem meni šele škripati klobuk!”

Zakrknjena samca sta se naveličala enolične priprave in Aleš je predlaga Branku, da bi poskusila pripraviti kakšno jed po receptu iz kuharske knjige.
“Nemogoče!”
“Zakaj pa bi bilo nemogoče? Saj je vse lepo napisano, kako je potrebno pripravljati jedi!”
“Vsak recept se začne z: “Vzemite čisto posodo…”

Jure in Robi se sprehajata po pokopališču, pa pravi Jure:
“Poglej te grobnice! Marmor, granit, kipi…”
“Saj pravim, nekateri pa res znajo živeti.”

“Moje dekle je še nedolžno. Nikakor se ne morem odločiti, da bi jo razdevičil. Kar žal mi jo je.”
“Predstavi mi jo, pa ti jo bom jaz razdevičil” se ponudi prijatelj.

Andrej je star že 40 let, pa še vedno nima dekleta. Nekega dne ga prijatelj Vlado vpraša:
“Kako to, da pri tvojih letih še vedno nimaš žene. Vsi ostali iz družbe smo že poročeni, ti pa dekleta menjavaš kot po tekočem traku!”
“Tega pa nisem sam kriv. Katerokoli dekle pripeljem domov za mojo mamo ni dobra.”
“No, potem moraš pa najti dekle, ki bo podobna tvoji mami” mu je svetoval Vlado.
Čez nekaj tednov se ponovno srečata.
“In? Si našel dekle podobno tvoji materi?” ga vpraša Vlado
“Seveda sem. Popolnoma tak karakter ima kot moja mama. Ko sem jo pripeljal domov in jo je mama spoznala je bila zelo zadovoljna in jo je z veseljem sprejela.”
“Se bosta torej poročila?”
“Kje pa. Moj oče jo sploh ne prenese!”

Miha je povedal prijatelju Juretu:
“Včeraj me je konj brcnil v glavo!”
“Kje? Saj se ti nič ne pozna!”
“Meni ne, konj si je pa zlomil nogo!”

“Kam pa greš?”
“Na nogometno tekmo!”
“Od kdaj pa si te zanimaš za nogomet?”
“Odkar sem izvedel, da moj šef sodi tekme. Grem se dret:”Ua, osel!”

“V življenju sta mi najbolj izpadli dve stvari.”
“Kateri?”
“Zobje in lasje!”

“Ti nisi več moj najboljši prijatelj!” se jezi Tone na Milana. “Izbral sem si drugega, in sicer takega, ki vedno pride, ko ga pokličem. Moj novi najboljši prijatelj je dvigalo!”

“In kako je bilo na kosilu pri starših tvojega dekleta?”
“Ne sprašuj! Zdaj mi je šele jasno zakaj pred jedjo vedno molijo!”

“Ta mraz mi vsak dan požre več živcev!”
“Meni pa kurjave!”

Marko sreča prijateljico Sonjo.
“Oho, ti nosiš pa prozorno obleko, pa še spodnje hlačke se ti vidijo!”
“To niso spodnje hlačke! To je moja neporjavela koža!”

“Če bi imel toliko dolgov kot ti, bi se bal da bi srečal svoje upnike!”
“To se meni ne more pripetiti!”
“Zakaj pa ne?”
“Ker se vozim z avtom, oni hodijo pa peš!”

“Kako ti je uspelo, da si postal milijonar?”
“Težko, moram priznati da sem se namučil. Najprej sem kupil star rabljen avto in ga prodal nekoliko dražje, nato z naslednjim ravno tako, pa še s tretjim… Nato pa mi je umrl stric in mi zapustil milijone.”

“Včeraj, ko sem šel preko Prešernovega trga sem videl kako je neki možakar metal hrenovke v vodo!”
“V Ljubljanico?”
“Ne, v lonec!”

“Špela, bi se rada peljala z velikim zelenim mercedesom?” vpraša Darko svojo prijateljico.
“Seveda bi se!”
“Potem pojdi pa na postajo mestnega potniškega prometa in počakaj na avtobus!” se pošali Darko.

“Mislil sem, da si vegetarijanec!”
“Saj sem!”
“Zakaj pa potem ješ kokoš?”
“Iz maščevanja. Pojedla mi je vso solato!”

Prijatelja sta trpela za revmatizmom in doktor jima je predpisal masažo. Ležala sta vsak na svoji masažni posteljo,maserki pa sta ju masirali.Prvi je rjul od bolečin, drugi je pa med masažo prepeval. Po masaži reče prvi:
“Le kako si mogel prepevati? Mene je bolelo za umret!”
“Mene bi tudi, če bi maserki nastavil pravo nogo!”

Jože in Franci sta odšla v ribjo restavracijo in naročila večjo ribo. Ko jo je natakar postregel jo je Jože prerezal na večji in manjši kos in manjši kos postavil na Francijev krožnik.
“Če bi jo jaz razdelil, bi sebi postregel z manjšim kosom!” je rekel Franci.
“Vem, zato sem ti pa tudi dal manjši kos.”

“Kako da imaš toliko knjig razmetanih po stanovanju?”
“Veš, prijatelje ki ti posodijo knjigo še najdeš, take, ki bi ti posodili knjižni regal, takih pa ne poznam!”

“Se še kaj spomniš na tistih sto tisočakov, ki sem ti jih posodil pred tremi meseci?”
“Seveda, z veseljem!”

“Cel teden nisem že pošteno jedel.”
“Želodec?”
“Ne, denarnica.”

“Slišal sem, da je tvoja žena dvojčica. Kako ju pa ločiš?”
“Brez težav. Moja žena je črnolaska, njen brat ima pa rjave lase.”

“Danes sem imel grozne sanje” pove Janko svojim prijateljem v gostilni. “Sanjal sem, da se pretepata Sharon Stone in moja žena.”
“To so pa vendar lepe sanje” se oglasi eden od prijateljev.
“Zmagala je moja žena” potoži Peter.

Po mnogih letih se srečata prijatelja. Eden je suhec, drugi pa debelušnež. Pa vpraša suhec:
“Kaj pa ti ješ, da si se tako zredil?”
“Krompir.”
“Kako pa? V oblicah, pečenega, tenstanega ali kako drugače?”
“Ne, najprej ga dam prašiču, potem pojem pa prašiča.”

“Kako dolgo si študiral?”
“Eno leto?”
“Ne štiri?”
“Ne, zaradi lepega vedenja so me predčasno izpustili!”

“Kje si bil med zimskimi počitnicami ? Si bil z otroci na smučanju?”
“Ja, smučali smo?”
“In? Je bilo lepo?”
“Najlepši občutek sem imel, ko so mi sneli mavec iz noge!”

“Celo življenje že jem govedino, zato sem tudi močan kot bik!” se pohvali Zmago.
“Čudno. Jaz pa celo življenje jem ribe, pa še zdaj ne znam plavati!” reče Milan.

“Dolgo te že nisem videl na abonmajskem koncertu. Kako to?”
“Hodim k ženi tistega violinista Potočnika, saj ga le takrat, ko je koncert, ni doma.”

“Veš, ko sem se rodil sem bil tako slabega zdravja da sem komaj preživel.”
“Kdo ti je pa to natvezil?”
“Vem, saj sem bil sam zraven!”

“Peter, ali ti vodiš evidenco izdatkov?”
“Ja, ampak samo do petega v mesecu.”
“Kaj pa potem?”
“Potem pa evidenco vodijo upniki.”

“Včeraj sem potipal Matejo po prsih, pa mi je dala klofuto.”
“In kaj si ti storil?”
“Obljubil sem ji, da tega ne bom nikoli več storil, pa me je klofnila še enkrat.”

“Znaš igrati na klavir?”
“Ne vem, še nisem poskusil!”

“Si bil včeraj ti ob 15. uri na vogalu Dunajske in Linhartove?”
“Ne.”
“Potem sem videl pa kanto za smeti.”

“Kaj je boljše od kozarca kuhanega vina v mrzli zimi?”
“Dva kozarca.”

“Veš kaj mene impresionira?” vpraša Milan prijatelja.
“Kaj?”
“To, da se vsak dan po svetu zgodi ravno toliko, da lahko napolnijo časopis s članki.”

“Veš, poznam človeka z leseno nogo z imenom Jaka.”
“Kako je pa ime drugi nogi?”

Prijatelja se vračata z zabave pa eden vpraša drugega:
“Ali ti veš kaj je hudič?”
“Ne, nisem ga še srečal.”
Prijatelj odpre denarnico in mu jo pokaže:
“Tako prazna denarnica, to je hudič!”

“Veš, v mestu so odprli nov bar. V plakatu obljubljajo, da je barski program posebnost mesta. In res. Včeraj zvečer sem si ga ogledal. Ob polnoči je prišlo na oder ljubko dekle, odeto v sedem tančic. Vsako uro je slekla eno tančico. Grozljivka!”
“Zakaj grozljivka, če si pa rekel da je bila ljubka mladenka?”
“Ker bar zapirajo ob šestih zjutraj!”

“Miha, ali ni grdo po mestu od teh vreč sladoleda, ki jih ljudje mečejo kar po pločniku?”
“Ja, res je.Jaz je nikoli ne vržem na tla, ampak jih stlačim v kakšen poštni nabiralnik!”

“Zakaj si tako potrt?”
“Ljubim in sem ljubljen.”
“Saj to je vendar čudovito!”
“Bilo bi, če bi šlo le za eno žensko!”

“Odločil sem se, da bom postal glasbenik!”
“In kaj boš igral? Kitaro, trobento ali bobne?”
“Se še nisem odločil. Za začetek sem si pustil rasti dolge lase.”

“Ali veš, da je genialnost neke vrste bolezen?”
“Vem.”
“In kaj si misliš o tem?”
“Da se tebi te bolezni ni treba bati!”

“Včeraj sem videl tvojo fotografijo!”
“Kje pa?”
“Na konzervi govejega golaža!”

Prijatelja filozofirata:
“Videti pomeni verjeti!”
“Ni res! Jaz tebe vidim, pa ti nič ne verjamem!”

“Kako ločuješ tvoja brata dvojčka, ki sta popolnoma enaka?”
“Enostavno. Eden je Mirko, drugi pa Marko.”

“Miloš, svetuj mi, kaj naj storim! Odhajam na dopust, doma imam pa dve uri. Ena stoji, druga pa prehiteva eno uro na dan. Katero naj vzamem s seboj?”
“Vzemi tisto, ki stoji. Tako boš imel uro, ki bo vsaj dvakrat na dan točna.”

“Ali si že slišal da je Roman homoseksualec?”
“Je pa res lažnivec! Meni je pa ves čas govoril da je novinar.”

“Komaj čakam, da pridem domov!”
“Daj no, kaj nisi že deset let poročen?”
“Sem, ampak novi čevlji me strašno tiščijo!”

“Prve ljubezni sem se spominjal natanko 24 let.”
“Tako dolgo?”
“Ja, dokler sem plačeval preživnino za otroka!”

“Si ti dolgo hodil v šolo?” vpraša Milan novega prijatelja.
“Ja, šestnajst let!”
“O la la, jaz pa samo petnajst minut, ker sem imel šolo zelo blizu.”

“Jure, ali mi lahko posodiš dvajset tisočakov?”
“Ne morem, ampak bi ti jih, če bi jih imel. Pri sebi imam samo deset tisoč tolarjev.”
“Dobro, posodi mi teh deset, deset mi jih boš pa ostal dolžan.”

“Kdaj greste pri vas ponavadi zvečer spat?”
“Ah, kar s kurami!”
“Ja kakšno imate pa potem posteljnino?”

“O la la! Ti imaš pa dober avto!”
“Veš, to sem dolžan svojemu položaju.”
“Kaj pa denar zanj?”
“Tega sem dolžan pa banki.”

“Ali si res prenehal hoditi s Silvo?”
“Ja, zapustil sem jo, čeprav sva hodila cela tri leta.”
“Kaj pa je bil razlog temu?”
“Vsak dan je dišala po cigaretah!”
“To pa ja ni razlog!”
“Pa je. Ne jaz ne ona ne kadiva!”

“Slišim da te je diabetolog prepričal, da si šel na tritedensko shujševalno kuro. Si sedaj kaj lažji?”
“Sem, za dvesto tisočakov!”

“Kako si se kaj imel na dopustu?” Si imel lepo vreme?” je Tone vprašal prijatelja.
“Samo dvakrat je deževalo.”
“Potem si imel pa srečo!”
“Kakšno srečo, neki? Prvič je deževalo sedem, drugič pa pet dni!”

Mitja in Darko se sončita na plaži, ko Darko naenkrat pograbi časopis in steče proti toaletnim prostorom.
“Čakaj!” zavije Mitja za njim. “To je današnji časopis!”
“Do jutri ne morem zdržati!”

“Peter, povej mi, kdaj mi boš vrnil dolg!”
“Ali misliš da sem prerok?”

“Si lahko predstavljaš še kaj bolj groznega kot to, da v jabolku, ki ga ješ, odkriješ črva?”
“Ja, da odkriješ pol črva.”

“Mi lahko daš tvojo črno obleko? Moj oče je umrl.”
Po nekaj tednih:
“Kdaj mi boš pa vrnil obleko?”
“Nemogoče, sedaj je v njej oblečen moj oče.”

“Starejši pravijo, da je čas denar. Kaj misliš ti?”
“Ne strinjam se! Imam veliko časa in nič denarja!”

Na avtobusni postaji Marko sreča prijatelja, ki ga dalj časa ni videl in mu reče:
“Zdravo, Zdravko! Si se že oženil?”
“Ne še!”
“Kaj pa čakaš”
“Avtobus!”

“Meni je doktor svetoval, da si bom revmatizem pozdravil, če se bom izogibal vode.”
“In?”
“Ja, prav bedasto se počutim, ko sedim v prazni banji in se drgnem po telesu!”

“Kaj sta se z Mojco res razšla?”
“Res je. Nehal sem piti in kaditi, potem sva se pa razšla.”
“Pa vendar ne zaradi tega?”
“Ja, ravno zaradi pijače in cigaret. Dokler sem pil in kadil mi je stalno pridigala, kako to škoduje zdravju, kako pijača kvarno vpliva na najin odnos, kako s cigaretnim dimom uničujem svoja pljuča in onesnažujem zrak drugim. No, ko sem pa prenehal piti in kaditi se naenkrat nisva imela več kaj pogovarjati!”

“Pomisli, trikrat so mi že ukradli kolo, medtem ko sem bil pri frizerju! Le kaj naj storim?”
“Pusti si rasti dolge lase!”

“Zakaj tvoj pes vedno steče v kot ko sliši zvonec?”
“Zato ker je boksar!”

Trije prijatelji sanjarijo o denarju.
“Doma imamo zelo veliko šivank. Rad bi potrošil vse šivanke ko bi šival vreče, v katere bi dal denar” je rekel prvi.
“Jaz bi imel pa tovarno svinčnikov in vse bi potrošil ko bi si zapisoval številke bankovcev, ki bi jih imel” sanjari drugi.
“Jaz si pa samo želim, da vidva umreta pred menoj in me postavita za dediča” je bil kratek tretji.

“Že dve leti mi tveziš, da se boš poročil z bogato vdovo pa si še vedno samski! Te je zapustila?”
“Ne, njen mož je še živ.”

“Pomisli, kaj se mi je zgodilo včeraj. Prejšnji teden sem si kupil motor, takega športnega, veš. No, vozil sem se brez čelade pa me je začela boleti glava. Ustavil sem pred lekarno, si kupil aspirin in je izgini.”
“Glavobol?”
“Ne, motor!”

Pavel in Tone, stara planinca, sta se srečala po daljšem času in Pavel je vprašal:
“Tone, na kateri vrh si se nazadnje povzpel?”
“Na venerin griček!”

“Milan, se še vedno raje sestajaš s poročenimi ženskami kot pa z mladimi samskimi dekleti?”
“Seveda!”
“Toda, jaz te sploh ne razumem! Le zakaj?”
“Zaradi varnosti!”
“Kakšne varnosti?”
“Če se slučajno kaj ponesreči, lahko poročene ženske zvalijo krivdo na moža!”

“Tone, kako pa izgledaš? Ali nisi nič spal?”
“Res je, celo noč me je mučila mora!”
“Kaj pa si sanjal?”
“Da sem poročen s tvojo ženo!”

“Kako si kaj, Tone?”
“Počutim se kot pes!”
“Te doma tako nervirajo?”
“Ne. Na svojo ženo še zalajati nočem več, za tuje ženske bi pa celo verigo strgal!”

“Polde, kako si se kaj imel na dopustu?”
“Počutil sem se kot doma!”
“O revež, včasih pa človek tudi na dopustu nima sreče, kajne?”

Po dolgem času se srečata prijatelja in eden vpraša:
“Kje si, kako si in kako živiš?”
“Živim v kolibi na drevesu na robu džungle!”
“Si pa res ekološki tip. Živiš sam?”
“To pa ne! Živim s šimpanzom!”
“S samcem ali s samico?”
“S samico, vendar! Misliš, da sem vulgaren?”

“V šoli smo se že učili, da se Zemlja vrti, jaz pa tega ne verjamem. Tine, ali ti veš za kakšen dokaz za to trditev?”
“Seveda! Liter žganja spij, pa boš videl, da se Zemlja res vrti!”

“Zakaj ima helikopter propeler?”
“To je ventilator!”
“Ne se hecati menoj! Kakšen ventilator neki?”
“Pa je res. Zadnjič, ko sem se peljal s helikopterjem, se je ventilator za nekaj sekund izklopil in pilot je bil v hipu čisto moker!”

“Jaz sploh ne nosim uro, ampak imam zato daljnogled in trobento.”
“Kako pa potem veš, koliko je ura?”
“Enostavno, z daljnogledom pogledam na cerkveni zvonik.”
“Kako pa ponoči vidiš na zvonik?”
“Mi ni potrebno. Če ponoči želim izvedeti koliko je ura, začnem igrati na trobento in sigurno se oglasi kakšen sosed in zavpije: “Kateri bedak pa ob treh zjutraj igra na trobento?!”

“Kaj bi naredil, če bi v hlačnem žepu našel tisočaka?”
“Vprašal bi se, čigave hlače sem oblekel!”

“Ponoči sploh ne morem več spati!” je Goran potožil prijatelju Marku.
“Poskusi s štetjem. Štej, do tisoč, pa boš zaspal!”
Naslednji dan:
“Ti je ponoči uspelo zaspati?”
“Ne, tvoj recept ni pomagal. Ko sem preštel do dvesto, sem moral vstati in si skuhati kavo, drugače bi zaspal!”

Jure razlaga prijatelju:
“V garderobi v predsobi imam vedno obešen klobuk. Ko kdo pride k meni na obisk oziroma pozvoni na mojih vratih, vedno takoj nataknem klobuk na glavo. Če obisk ni zaželen, rečem, da ravno odhajam od doma, če pa je obisk zaželen, rečem, da sem ravnokar prišel domov.”

Trije prijatelji so se pregovarjali, kdo od njih ima boljši spomin.
“Jaz se spominjam dne, ko sem začel hoditi v osnovno šolo!” je rekel prvi.
“Jaz se pa spominjam mojega prvega dne v vrtcu!” se je oglasil drugi.
“Jaz pa še čisto živo vidim, kako sem šel z očetom na maturantski ples, domov sem se vrnil pa z mamo,” je povedal tretji

“Zelo slaboten si videti! To bo najbrž od cigaret!” je Jure rekel prijatelju Petru.
“Tako je! Končno eden, ki je pravilno ugotovil. Doktorji vedno pravijo, da sem temu sam kriv!”

“Včeraj sem seksal s policistko! Si ti že kdaj poskusil?”
“Ne, ker se bojim!”
“Česa se pa bojiš?”
“Da me ne bi kaznovala zaradi prevelike hitrosti!”

Prijatelja sta se peljala vsak s svojim kolesom. Naenkrat eden reče:
“Veriga ti rožlja!”
“Prosim?”
“Veriga ti rožlja!”
“Prosim?”
“Veriga ti rožlja!!!!”
“Nič ne slišim, ker mi rožlja veriga!”

“Tako strašno kašljam, da celo noč ne morem spati!”
“Si že poskusil s kislim zeljem in litrom mineralne vode?”
“Ne, za to pa še nisem slišal!”
“No, poskusi, pa boš videl, da bo pomagalo!”
Naslednji dan:
“Si poskusil moj recept?”
“Sem.”
“In še kašljaš?”
“Ne, si ne upam!”

Janez, ves togoten od jeze je potožil Milanu:
“Danes sem doma našel ljubezenska pisma, ki so jih moški v osmih različnih jezikih pisali moji ženi!”
“Kaj pa naj šele jaz rečem? Plačujem preživnino za otroke v osmih različnih zneskih!”

Dva vinska bratca ste se srečala in eden je rekel:
“Pustil sem alkohol!”
“Kje pa?” ga je vprašal drugi.

“Jure, kaj boš pa danes delal?”
“Nič!”
“No, potem ti pa lahko pomagam!”

“Tone, ali misliš da je že čas, da se svojim trinajstletnim sinom pogovorim o seksu?”
“Ja, seveda. Pri tem se lahko še kaj novega naučiš!”

“Ali znaš plavati?”
“Znam!”
“Kje si se pa naučil?”
“V vodi!”

“Včeraj je moj oče padel z drevesa, ki je dvajset metrov visoko!”
“Pa se je ubožec hudo poškodoval?”
“Sploh ne, saj je bil šele na prvi veji, ki je meter od tal!”

“Ljudje pravijo, da si prišel pijan domov in s prižgano cigareto zažgal posteljo. Je to res?”
“Ne, ljudje lažejo! Ko sem se ulegel na posteljo, je postelja že gorela!”

“Kako naj muhe spravim iz svojega stanovanja?”
“Postavi se na sredino stanovanja in spusti prdec, tako, kot to narediš, kadar si v moji družbi!”

“Koliko je pa tvoj oče star?”
“Toliko kot jaz!”
“Torej, to ni tvoj pravi oče!”
“Kako da ne? Saj je oče postal takrat, ko sem se jaz rodil!”

Boris se je celo življenje igral z žepnim nožičem. Vedno ga je imel v rokah, kjerkoli je bil. Nekoč mu je zmanjkalo denarja in od prijateljev je izvedel, da si denar lahko sposodi pri znancu Jerneju. Obiskal ga je, seveda z nožičem v roki in ga prosil za posojilo.
“Ne, to pa ne bo šlo!” mu je odgovoril Jernej.
“Zakaj pa ne?”
“Če si me že prišel prost za denar z nožem v roki, kaj bo šele takrat, ko mi boš moral vrniti denar!”

“Naše mišice bodo čisto zakrnele. Sploh se ne ukvarjamo več s športom!”
“Jaz sem pa drugačen! Kupil sem si novo kolo!”
“Res? In ga kaj uporabljaš?”
“Ja, vsak dan ga premeščam iz enega kota garaže v drugega!”

“Vedno, kadar vidim kakšen bebav obraz se moram na ves glas smejati!”
“Kako se pa potem briješ?”

“Včeraj sem skozi okno opazoval soseda, ki stanuje nasproti mene. Stal je ob oknu, v obraz je bil videti strašen, okoli ust je imel peno, v roki pa je držal dolgo rezilo!”
“In, si videl kaj je storil?”
“Nekaj časa se je opazoval v ogledalo, nato pa se je začel briti!”

“Veš Tine, lahko bi se kdaj skopal!” je rekel Janez.
“Zakaj pa?”
“Ker smrdiš!”
“Tako pa ne boš govoril z menoj! Jaz se kopam vsak dan!”
“No, potem pa vsaj enkrat tedensko zamenjaj vodo!”

“Si že kdaj govoril pred večjo množico ljudi?”
“Sem!”
“In kaj si jim povedal?”
“Da nisem kriv!”

Prijatelja se vračata iz nogometne tekme in eden pravi:
“Takšne tekme pa še ne! Tako sem se drl na sodnika, da sem ob ves glas!”
“Ne skrbi, saj sem ga jaz ujel v svoja ušesa!”

Peter se je družbi prijateljev pohvalil, da ima novo dekle.
“Kdaj pa imata zmenek?”
“Danes zvečer ob osmih!”
“Kaj pa če je ob osmih ne bo?”
“Jo bom čakal pa do devetih!”
“Kaj pa, če je ne bo tudi do devetih?”
“Potem jo bom čakal pa do desetih?”
“Kaj pa če tudi do desetih ne pride?”
“Potem jo bom pa čakal do enajstih!”
“In če je še takrat ne bo?”
“Potem bom šel pa domov! Tudi jaz imam svoje dostojanstvo!”

“Ali se ti znaš potapljati na dih?”
“Ja. Takoj ko skočim v vodo se potopim!”
“In kako dolgo zdržiš pod vodo?”
“Dokler me ne potegnejo ven!”

“Lojze, ali mi lahko vrneš dežnik , ki sem ti ga včeraj posodil?!”
“Oh, groza, jaz sem ga pa zvečer posodil Milanu. Ali ga nujno rabiš?”
“No, ja, jaz ga ravno ne rabim, toda vrniti ga moram Marku, katerega za svoj dežnik terja Emil.”

“Zakaj pa hodiš tako na široko?” je Janez vprašal prijatelja.
“Ker sem se posral v hlače!”
“Zato bi pa vseeno lahko hodil normalno!”
“Ne, ne morem, ker še nisem končal!”

“No, kako ti je kaj pomagala čebulna dieta?”
“Izgubil sem pet kilogramov in vse prijatelje.”

“Zakaj se pa tako zvijaš?”
“Grozno me boli želodec!”
“To je zato, ker nimaš nič v njem!”
“Ali misliš, da je tako kot pri tebi, ko te boli glava, ker nimaš nič v njej?”

“Te kaj muči bioritem, zdaj ko smo prestavili uro?”
“Veš, da me res! Prej mi je stal v postelji, zdaj mi pa na avtobusu!”

Lojze je telefoniral prijatelju Urošu in ga vprašal:
“Dušan, ali si danes zvečer prost?”
“Sem.”
“Kaj pa jutri zvečer?”
“Tudi jutri!”
“Kaj delaš pa v petek zvečer?”
“V ponedeljek grem pa na poslovno večerjo.”
“O, kakšna škoda! Prav hudo mi je!”
“Zakaj?”
“Ravno v petek sem te hotel povabiti na večerjo.”

Prijatelja sedita v dnevni sobi in se dolgočasita. Pa reče eden:
“Daj žganje, da bova popila vsak en kozarček!”
“Saj bi, pa ne morem. Polovica žganja je moja, polovica pa očetova.”
“V redu, bova pa popila tvojo polovico.”
“Saj bi, toda moja polovica je spodnja!”
“Prav, bova vzela pa slamico in popila spodnjo polovico žganja.”
“Ne bo šlo!”
“In zakaj ne?”
“Ker moj oče ne dovoli, da pijem skozi njegovo polovico!”

“Ti, Francelj, ali veš, kako se razmnožujejo voli?”
“Kako?”
“Na volitvah!”

“Poslušajte, kaj se vse dogaja na tem svetu!” je rekel Peter družbi prijateljev. “Bral sem, da so v nekem mestu v Ameriki med sojenjem dvajsetim črncem skoraj izpraznili mestno blagajno, toliko je stalo sojenje!”
“Pa kaj!?” se je oglasil Tine. “Tam vsaj vedo, zakaj so izpraznili mestno blagajno, pri nas pa tega nikoli ne vemo!”

“Miha, da bi ti vedel, kakšna nesreča me je doletela. Žena je padla pod avto in leži v bolnišnici, gospodinjska pomočnica je dala odpoved, ukradli so mi avto…”
“Pa drugače? Kaj novega?”

Maks je preizkušal prijatelja Andreja:
“Kako se imenuje aparat s katerim lahko gledamo zvezde in planete?”
“Teleskop!”
“Kako pa naprava, s katero gledamo mikroorganizme?”
“Mikroskop!”
“Kako pa rečemo napravi za opazovanje iz podmornice?”
“Periskop!”
“Kako pa rečemo napravi, s katero Rusi gledajo skozi zid?”
“Tega pa ne vem.”
“Okno!”

“Bine, oprosti, ker včeraj nisem prišel na tvojo hišno zabavo, toda imel sem mačka.”
“Ampak, Polde, saj si bil vendar tukaj!”

Peter in Milan prisostvujeta krstu ob splavitvi nove ladje.
“Je res v steklenici, s katero krstijo ladjo, šampanjec?”
“Ponavadi je res tako, toda tokrat je v steklenici črnilo, saj krstijo šolsko ladjo!”

“Ja, tako ti je to!” je Tone rekel prijatelju Milošu. “Če poljubiš žensko proti njeni volji te to kar precej stane!”
“To je res. Toda, če jo poljubiš z njenim pristankom, te to stane še mnogo več!”

Bivši bogataš, ki so ga zgrešene investicije spravile na “boben” je srečal prijatelja Mirka ki ga je vprašal:
“Slišal sem za tvoj finančni polom. Kako pa kaj zdaj živiš?”
“Tako kot prej! je rekel bivši bogataš. “Vsako jutro, ko se zbudim, pozvonim služabniku, da mi v posteljo prinese kavo.”
“Ni mogoče! Ali si sploh lahko obdržal služabnika?”
“Služabnika sicer ne, zvonec mi je pa ostal za spomin.”

“V našem podjetju pa iščejo blagajnika” je Uroš povedal prijatelju Juretu.
“Kako? Ali niste prejšnji teden zaposlili novega blagajnika?”
“Smo. Saj ravno njega iščejo.”

“Si včeraj videl film na televiziji?”
“Ne, včeraj ne, ampak pred dvemi leti, lansko zimo in med prvomajskimi prazniki.”

“Nekam slabo izgledaš!” je rekel Marko prijatelju Matjažu.
“Ja, vem. Sem bi že pri zdravniku, pa je rekel, da moram jesti več zelenjave. Od takrat dalje vsak dan spijem martini z dvema olivama!”

Peter sreča Srečka in mu reče:
“Poskrbel sem za stoprocentno zaščito pred AIDS-em. Stalno nosim kondom, odstranim pa ga samo takrat, ko grem lulat in kadar seksam!”

Matjaž je s prijateljem tekel po parku. Naenkrat se je zaustavil in z nogo pohodil polža.
“Zakaj si pa to storil?” je bil presenečen prijatelj.
“Ta zver me že dve uri zasleduje!” je rekel Matjaž.

“Ali že poznaš vic, ko je žena pojedla manjše škarje in ji je mož rekel:
“Ne skrbi ljubica, saj ti bom kupil nove!”
“Ne, povej mi ga!”

Prijatelja se pregovarjata in prvi reče:
“Ti si bolj plešast od mene!”
“Kako sem lahko bolj plešast od tebe, ko pa sva oba popolnoma plešasta?”
“Ker imaš večjo glavo!”

Dragan sreča prijatelja v bazenu.
“Zakaj imaš pa tako oteklino na obrazu? Te boli zob?”
“Ne. Včeraj so mi med tuširanjem ukradli milo in sklenil sem, da se to ne bo več ponovilo!”

Peter se je s prijateljem odpravil na dopust. Prijatelj pa mu med potjo reče:
“Če meniš, da je res tako nujno varčevanje z bencinom, zakaj potem raje na dopust nisva krenila z vlakom?”
“Tiho bodi in porivaj naprej!” se je zadrl Peter.

Peter je potožil prijatelju:
“V zadnjem času sem tako utrujen. Včasih zvečer položim obleko v posteljo in zaspim kar na stolu!”

“Moja družina je obsedena s televizijo! Hčerka mora videti vse risanke in otroške oddaje, sin vse kriminalne filme, žena vse tiste južnoameriške limonade! Grozno je! Ko se bo začela nogometna sezona bom izklopil televizijo!”

“Kaj je to taščica?”
“Verjetno spet kakšna nora riba!”
“Toda, tukaj piše, da skače iz veje na vejo!”
“No, saj sem ti rekel, da je nora!”

“Andrej, kako si ti pomagaš, da lažje zaspiš?”
“Ko se uležem v posteljo štejem do tri!”
“Ti imaš pa res srečo. Jaz moram pa šteti do tri in pol!”

“Oh, kadar vidim mlada dekleta si želim, da bi bil dvajset let starejši!”
“Starejši? Verjetno si mislil mlajši?”
“Ne, starejši! Če bi bil starejši bi bil ob njih mrtvo hladen!”

“Kaj se je pa tebi zgodilo? Saj si ves popraskan in pogrizen?”
“Ah, včeraj sem prišel trezen domov, pa me naš pes ni prepoznal!”

“Ti imaš sladkor? Kako si pa to ugotovil?”
“Vedno imam bele lise na spodnjih hlačah!”
“O, Bog, potem imam jaz cimet!”

“Tone, ti pa res zelo slabo izgledaš? Si bil bolan?”
“Ne, na dopustu sem bil s celotno družino!”

“Kje si se pa skrival cele tri mesece?” je Robert vprašal Jureta, ki ga dalj časa ni videl.
“Na potovanju!” je odgovoril Jure.
“Ali si nisi mogel privoščiti odvetnika?”

“Gospod, ste vi samostojni podjetnik?”
“Ne, še vedno sem poročen!”

“Kaj pa počneš?” je Milan vprašal prijatelja, ki ga že dalj časa ni videl.
“V Sahari sem odpel restavracijo.”
“Kaj? Tam pa ja nimaš nobenega gosta!”
“Še ne, toda, kar pomisli, kako bo žejen tisti, ki bo prišel k meni!”

“Danes ponoči sem imel resnično realistične sanje!” je rekel tone prijatelju. “Sanjalo se mi je, da sva s Tino Turner menjala tapete v spalnici. Ko sem se zjutraj zbudil sem imel še vedno lepilo v rokah!”

“Peter, ali veš kakšna je razlika med radiom in televizijo?”
“Seveda! Kdor noče slišati mora videti!”

“Kam greš?”
“V kino.”
“In kaj igra?”
“Quo vadis!”
“Kaj pa to pomeni?”
“Kam greš?”
“Jaz tudi v kino.”

Janez se prišel od zdravnika in prijatelj, ki je jecljal, ga je vprašal:
“K-k-k-aj j-j-j-je s ta-ta-tabo?”
“Probleme imam s prostato!”
“K-k-k-aj?”
“Nič, samo lulam tako, kot ti govoriš!”

“Miha, zakaj denarja raje ne odneseš na banko, namesto da ga zapravljaš za pijačo? V banki bi imel več koristi od denarja!”
“To pa ne bo držalo. Če denar odnesem v gostilno in si kupim konjak dobim štirideset procentov, če pa ga položim na hranilno knjižico pa samo dva procenta!”

“Doktor mi je svetoval, naj spim s petelinom. Ampak od takrat imam vedno probleme s spanjem,” je Janez povedal prijatelju.
“Kakšne probleme?”
“Ponoči vedno padem s petelinove palice v kokošnjaku!”

Albert je imel vse večjo plešo, ki jo je skrival pod klobukom.
“Maži si lase z medom. To je zelo dober pripomoček proti izpadanju las!” mu je svetoval prijatelj.
“Morda, toda kako naj dobim potem klobuk z glave?”

Jože in Janez sta odšla na dopust v Indonezijo. Jože je znal angleško, Janez pa niti besede kakšnega tujega jezika. V letalu je stevardesa rekla potnikom, naj se pred vzletom letala privežejo.
“Kaj je rekla?” je vprašal Janez.
“Rekla je, da se priveži!”
Potem je stevardesa ponudila malico.
“Kaj je rekla?” je spet vprašal Janez.
“Jej!” je dejal Jože.
Pred pristankom na otoku Bali je stevardesa povedala, da je na otoku 60% žensk obolelih za AIDS-om, 40 % pa za tuberkulozo.
“Kaj je rekla?” je spet vprašal Janez.
“Seksaš lahko samo s tistimi ženskami, ki kašljajo!” je naveličano dejal Jože.

“Kot vidim, Polde, si se že oženil! Čestitam!”
“Ne, to modrico na obrazu imam od prometne nesreče!”

“Slab televizijski program ima tudi svoje prednosti.”
“Kakšne le?”
“Ko je treba v posteljo si že naspan!”

POGREB
Milan je iz vasi prišel v mesto in obiskal prijatelja Lojzeta, ki je ležal v bolnišnici. Kakšno uro se je zadržal pri njegovi postelji, ko pa je odhajal mu je rekel:
“Dobro se imej! Na tvoj pogreb bomo prišli pa vsi!”

“Lojze, zakaj pa počivaš ob vsakem drevesu?”
“Ah, mislil sem, da imam psa s seboj!”

Robi je vprašal svojega varčnega prijatelja:
“Kako si ob tvoji varčnosti lahko privoščiš že osmega otroka?”
“Veš, od prejšnjih sedmih otrok so nam ostale še plenice in povijalne hlačke, pa jih je treba porabiti!”

“Moje novo dekle ima pamet za dva!” je Peter ponosno povedal prijatelju.
“No, ja, potem je pa ravno pravšnja zate!”

Bogdan se je vrnil s potepanja po Afriki. Srečal se je s prijatelji in jim pripovedoval svoje doživljaje.
“Pri nekem plemenu sem ugotovil, da ima vsaka družina najmanj trideset otrok!”
“Kako pa to?” se je začudil eden od prijateljev.
“Mislim da vem! Beseda “ja” se v njihovem jeziku izreče “zo”, beseda ne pa “jklkkačlasčlč.”

Popolnoma pijani Ernest je Milanu na glavi razbil polno steklenico konjaka.
“Daj nehaj!” se je nanj zadrl Milan. “Raje vzemi odpirač!”

Prijatelja sta se odpravila v gledališče. Med predstavo je enega zvilo v trebuhu in kar stekel je mimo vrste sedečih in odšel v stranišče. Ko se je vrnil na svoj sedež, ga je prijatelj vprašal:
“Kaj se je zgodilo?”
“Ne vem, saj me ni bilo! Ti si gledal na oder ne jaz!”

“Kje pa tvoj sin?”
“Na fakulteti!”
“Kaj pa študira?”
“Nič. Streho prekriva!”

“Pri nas doma na mizi ne boš nikoli našel niti kapljice alkohola!”
“Pri nas tudi ne! Vedno skrbno pazim, ko ga točim v kozarec.”

Prijatelja v baru. Eden reče:
“Poglej tisto, kako je namazana!”
“Tista je pa sigurno prostitutka!”
“Mislim da ne. Prej bi rekel, da je kurba!”

Znanec je zaustavil Borisa na cesti in ga vprašal:
“Slišal sem, da si bil pri grafologu, ki je analiziral tvojo pisavo. Kaj ti je rekel?”
“Da sem zelo agresiven in nevaren. Če me kdo zaustavi na poti ga kar pokončam!”

“Kadar vidim neumen obraz se vedno smejem!”
“Pa te to pri britju nič ne moti?”

“Miro, ali si že slišal, da je umrl Andrej?”
“Ne! Kako pa je umrl?”
“V prst ga je zadel metek iz pištole!”
“V prst? Kako je pa potem umrl?”
“S prstom si je ravno takrat vrtal po nosu!”

V času druge svetovne vojne sta mlada partizana Jure in Miha patruljirala po gozdu. Miha je nekoliko zaostal, Jure pa ga je poklical:
“Kaj se obiraš?”
“Pst! Tiho bodi!” mu je zašepetal Miha. “Nemci spijo!”
Čez štirideset let se je Jure odpravil na morje. Ko je peljal mimo gostilne “Pri Mihi” je pomislil:
“To je morda gostilna mojega vojnega tovariša.” Zaustavil je, vstopil v gostilno in res zagledal gostilničarja, vojnega tovariša Miho.
“O, Miha! Kako si kaj! Dolgo se nisva videla!”
“Pst!” je dejal Miha. “Nemci spijo!”

Razočarani oče potoži svojemu prijatelju:
“Moj sin je tako nehvaležen. Kupil sem mu avto, stanovanje, plačal sem mu potovanje okoli sveta in mu kupil motorni čoln, opremil sem mu stanovanje in plačujem mu psihiatra. In predstavljaj si, on niti ne spregovori z menoj!”
“S kom pa potem govori?”
“S psihiatrom!”
“In o čem?”
“O meni!”

“Med praznovanjem pusta sem bil natakar,” je Miha povedal prijatelju.
“To pa res ni neki nenavadni kostim!”
“Nenavaden res ne, praktičen pa. Tebi se sploh ne sanja, koliko sem kasiral!”

“Simfonije mi pomenijo največ v življenju,” je prijatelj glasbe pripovedoval prijatelju. “Imam pa problem, da najbolj uživam ob simfonijah, če se uležem na tla in zaprem oči.”
“In v čem je torej problem?”
“Vedno, kadar se uležem na tla pride redar in me vrže iz simfonične dvorane!”

Milan je že večkrat slišal govoriti “kritika od zgoraj, kritika od spodaj”, pa ni vedel kaj to pomeni, zato je za tolmačenje zaprosil šolanega Borisa.
“To ti lahko zelo enostavno razložim!” je rekel Boris. Vzemiva primer: Ti si na ulici, jaz pa v tretjem nadstropju. Če pljunem nate, je to kritika od zgoraj, če pa me ti pljuneš nazaj, je to kritika od spodaj!”

“Kaj boš delal v nedeljo zvečer?”
“To kar vedno!”
“In kaj je to?”
“Trgal bom listke za loto!”

Janez je prišel po mnogih letih iz Avstralije na dopust k sorodnikom, da vidi, kako živijo.
“Kot na nebu!” so se pohvalili.
“Kako to, kot na nebu?” je presenečeno vprašal.
“Lepo! Goli in bosi smo, nič ne jemo, brez stanovanja smo, nad nami so pa zvezde!”

“Jaguarja bom plačal jaz!” je rekel šejk prijatelju. “Ti si prej plačal pomes-frites!”

“S čim si si pa zgradil tako veliko hišo?” je Peter vprašal Martina.
“S kamni, ki so mi jih občinski uradniki metali pod noge!”

Goran je spoznal Suzano, ki mu je bila všeč na prvi pogled, zato se je o njej pozanimal pri prijateljih.
“Pusto jo! Ona je k.!” mu je rekel Tomaž.
Čez nekaj dni je Goran zopet srečal Tomaža in mu jezno rekel:
“Zakaj mi nisi takoj direktno povedal, da je kurba? Jaz sem jo pa hotel pustiti, ker sem mislil, da je komunistka!”

Milan je vprašal svojega prijatelja Petra, ki se je priključil politični stranki in je imel prvi svoj govor:
“Kako so ljudje kaj sprejeli tvoj govor?”
“Ne vem, kako naj si razlagam njihovo reakcijo. Ploskali so šele takrat, ko sem prenehal govoriti!”

“Zakaj si v spalnici na zakonski postelji požagal noge?”
“Zato ker sem se ponoči stalno prebujal in končno sem si zaželel globokega spanca!”

Prijatelja sta se po rock koncertu srečala na parkirišču in eden reče:
“Danes je bilo pa res glasno!”
“Hvala, dobro. In tvoja žena ter otroci?” se je oglasil drugi.

Janez se je po tridesetih letih zdomstva odpravljal na dopust v domovino. Prijatelj ga je zaprosil za uslugo:
“Sporoči mi, kako živijo v domovini. Sploh ni treba pisati ampak mi pošlji fotografijo. Če boš na njej stal, živijo v redu, če boš pa sedel pomeni, da jim gre slabo.”
Janez je prijatelju poslal fotografijo, na kateri je ležal.

Janez prijateljem ponosno razkazuje prostore svoje nove hiše.
“Kako je pa s financiranjem?” je zanimalo enega od prijateljev.
“Kar gre. Balkon in dva radiatorja sta že moja!”

Pogovarjata se epileptika in eden reče:
“Slišal sem, da si v soboto v diskoteki zmagal v Break-dance plesih! Je to res?”
“Zmagal sem res, tekmoval pa nisem. Samo po coca-colo sem hotel iti k točilnemu pultu!”

“Ko sem bil na začetku svoje kariere,”je Egon rekel prijatelju, “sem imel samo eno prazno denarnico. Danes imam dvajset milijonov!”
“Kaj pa počneš s toliko denarnicami?” se je začudil prijatelj.

“Kako kaj s tvojo čebulno dieto?”
“Izgubil sem tri kilograme in skoraj vse prijatelje!”

Primož svojemu sostanovalcu Mateju:
“Matej, ali si kaj videl knjigo o alternativnem ogrevanju?”
“Ja, vrgel sem jo v peč!”

“Zaradi mene lahko ves alkohol tega sveta zlijejo v morje!” je Gregor rekel v družbi prijateljev in znancev.
“Ali si antialkoholik?” ga je vprašal eden od znancev.
“Ne, potapljač sem!”

Nekdanja sošolca se srečata na peronu železniške postaje. Eden je bil oblečen v generalsko uniformo in bil vitek in visok, drugi pa je bil kardinal, precej širok in seveda oblečen v cerkvena oblačila. Ko je kardinal opazil, da ga general noče prepoznati, ga je vprašal:
“Oprostite, gospod sprevodnik, ali veste kdaj odpelje vlak proti Mariboru?”
General ga je ostro pogledal in mu odgovoril:
“Čez deset minut, toda, draga gospa, jaz v vašem stanju ne bi potoval tako daleč!”

Jože je vprašal Milana:
“Na mizi ležita pamet in kovček denarja. Kaj bi vzel?”
“Pamet!” je odgovoril Milan.
“Jaz pa denar!” se je oglasil Jože.
“Zakaj pa denar?”
“Zato ker ljudje vedno vzamejo tisto, kar potrebujejo!”

Trije prijatelji so se med popivanjem pogovarjali kdo od njih je bolj len.
“Jaz sem se včeraj sprehajal po mestu in na tleh zagledal desettisočaka, toda prelen sem bil, da bi ga pobral!” je rekel prvi.
“Jaz sem na loteriji zadel mercedesa, toda prelen sem bil, da bi ga šel iskat!” je povedal drugi.
“Jaz sem bil pa včeraj v kinu in sem celi dve uri kričal!” se je oglasil tretji.
“Kje je pa tu kaj govora o lenobi?” sta ga začudeno pogledala ostala dva prijatelja.
“Priščipnil sem si moškost, ko sem se vsedel, pa sem bil prelen, da bi ponovno vstal!”

“Že pet dni nisem spal!”
“Kako pa vzdržiš?” se čudi prijatelj.
“Še kar gre, saj ponoči spim po deset ur!”

“Ti je moralo biti pa zelo nerodno, ko si se šel tuširati v žensko kopalnico namesto v moško, kajne?”
“Kje pa! Zavpil sem: “Halo tovarišija! Ali je kdo videl moja očala!”

“Ali se že kdaj jedli polže?”
“Ja, lani na dopustu!”
“Jaz jih nisem pa še nikoli naročil!”
“Jaz tudi ne. Naročil sem zeleno solato!”

“Za svoje dekle sem porabil cel milijon tolarjev za lepotne operacije. Rad bi denar nazaj, toda ne vem kako zdaj izgleda!” je potožil Rajko prijatelju.

“Slišal sem, da si se oženil!”
“Ne, nisem se!”
“Zakaj pa ne?”
“Njeni so bili proti temu!”
“In? Sta jih kar ubogala?”
“Ja, veš, njen mož in otroci niso dali miru, pa jim je popustila.”

“Kje si sedaj zaposlen?” je Miro vprašal Rajka, ko ga je po dolgem času zopet srečal.
“V Sahari imam pivnico!”
“Kaj? V Sahari? Ali sploh imaš kakšnega gosta?”
“Za zdaj še ne, toda, ko bo kdo prišel, kaj misliš, koliko bo pripravljen plačati za vrček piva, kaj?”

Prijatelja ležita na travniku in gledata v nebo.
“Razmišljam o tem, da bi imel milijon tolarjev!” je rekel prvi.
“Ali mi daš pol tvojega milijona?” ga je vprašal drugi.
“Ne, ker sam razmišljal o svojem milijonu!”