Navade in običaji

Navade in običaji

Nevesta se vseli v hišo moževih staršev. Sprejem je prisrčen, nova družina želi od nje še krajši nagovor.
Mlada začne: »Moja draga nova družina, najprej hvala za tako lep sprejem! Rada bi vam že takoj povedala, da ne želim s svojim prihodom nobenih neprijetnosti, tudi ne, da menjate navade in običaje.«
Pa jo prekine tašča: »Kaj misliš s tem, otrok moj?«
Nevesta: »Le to, da naj tisti, ki so doslej kuhali, kuhajo še naprej; tisti, ki so prali, naj perejo še dalje; oni, ki so čistili hišo, naj jo čistijo in pospravljajo tudi v bodoče. Kar zadeva mene, jaz sem tu, da zabavam vašega sina.«

Šale iste kategorije

Zakonski svetovalec

Zdravko se je oglasil v zakonski posvetovalnici in povedal zakonskemu svetovalcu:
“Ženo ljubim in resnično imava srečen zakon. Toda, velika težava je v tem, da pri naju živi moja tašča, ki je res ne morem več prenašati. V vsako minuto najinega življenja se vmešava in mi gre že krepko na živce. Le kaj naj storim?” 
Zakonski svetovalec ga s tihim glasom vpraša: “Ste že poskusili s strupom?”

Zakaj je umrla?

Srečata se Edo in Jože.
Edo: Em slišal, da ti je umrla tašča. Kaj pa je imela? 
Jože: Eh, skromno hranilno knjižico, pa nič drugega. 
Edo: Ne, mislim, kaj ji je manjkalo? 
Jože: Aja, solidna penzija in lastno stanovanje. 
Edo: Ma ne, človek, mislim, zakaj je umrla? 
Jože: Ah, to ……… Rekel sem ji, naj gre v klet po krompir, da ga bomo imeli za kosilo, pa je padla po stopnicah in si zlomila vrat. 
Edo: O, groza! Strašno! In kaj ste potem naredili? 
Jože: Makarone.

Tašča

“Zakaj si tako žalosten? Kaj se je zgodilo?” vpraša Lojze prijatelja Jureta.
“Oh, moja tašča je umrla!”
“Moje iskreno sožalje,” reče Lojze.
“Hvala. Veš, mene je govor župnika tako pretresel. Rekel je, da bomo v nebesih spet skupaj.”

Spet skupaj

“Zakaj si tako žalosten? Kaj se je zgodilo?” vpraša Lojze prijatelja Marka.
“Oh, moja tašča je umrla!”
“Moje iskreno sožalje,” reče Lojze. 
“Hvala. Veš, mene je govor župnika tako pretresel. Rekel je, da bomo v nebesih spet skupaj.”

Slikanje

Pride prijatelj k prijatelju, ta pa ima v veži nagačeno taščo, ki se smeje. "Dobro," pravi prišlek "da si jo nagačil, razumem, ne razumem pa, kako si jo pripravil do tega, da se smeje."
"Je mislila, da jo bom slikal, sem jo pa ustrelil!"