Vici in šale

Skupina hrvaških otrok obišče šolo na Gorenjskem.
Učiteljica domačim zabiča: »Pa da jim ne bo kdo rekel tepharji. Otroci, to so naši prijatelji mladi Hrvati!«
Vrata se odpro, gostje vstopijo.
Buček: »Gospa učiteljica, jaz si pa nikol’ ne bi mislil, da so Hrvati tako podobni tepharjem! Pa še glih t’ko govorejo …«

Pri naravoslovju:
“No Buček, ti pa zdaj lepo povej, koliko kosti imaš v telesu?”
“Najmanj dva tisoč petsto.”
Učitelj: “Zakaj pa me nisi včeraj poslušal, ko sem razložil, da je v človeškem telesu dvesto kosti.”
Buček: “Saj sem! Ampak sem danes zjutraj jedel sardine.”

“Mama, mama, a lahko nosim minico?”
“Ne,” prami mama.
“A lahko nosim uhane?”
“Ne!”
“A lahko nosim petke?”
“Sen rekla, da ne!”
“A se lahko šminkam?”
“Ne!”
“Pa zakaj ne? Saj imam vendar 18let!”
Mama: “Vem Roman, vem!”

Na letalu: »Govori vaš kapetan. V nekaj minutah bomo pristali v Beogradu. Cenjene potnike opozarjam, naj si privežejo denarnice!«

Hrvat in Srb se postavljata, kje je večja svoboda.
Reče Milorad: »Jaz, samo če hočem in kadar hočem, pljunem na Miloševića!«
Ivica ga zviška pogleda: »Pri nas se lahko vsakdo poserje na Tuđmana!«
Srb: »Zdaj pa mal’ pretiravava. Če čist’ po pravici povem, mi pljuvamo na Miloševića, ne glih vanjga, majčken vstran.«
Hrvat: »Saj mi tud’ ne damo dol hlač.«

“Včeraj sem delala test za nosečnost.” pove prva blondinka.
“So bila težka vprašanja?” vpraša druga.

Blondinec se poroči.
Po 4,5 mesecih dobi njegova žena otroka.
On začuden: “To ne štima, poročena sva šele 4 in pol mesece, pa si ze rodila!”
Ona: “Kaj ne štima? Jaz 4 in pol mesece, ti 4 in pol mesece – to je 9 mesecev, to pomeni da štima!!!”

On: “Aha, štima.”

Po 2 letih rodi zena črnega otroka.
On spet: “To ne štima!”
Ona: “Kaj spet ne štima?”
On: “Midva sva belca, a rodila si črncka?!”
Ona: “Otroka sva naredila ponoči. Ce si hotel imeti belega, bi ga
morala podnevi.”

On: “Aja, mhm, torej štima.”

Nekega dne se on zbudi in zagleda na koncu postelje izpod odeje gledati 6 nog.
On njej: “To ne štima!”
Ona: “Kaj spet ne štima?”
On: ” Poglej, izpod najine odeje štrli šest nog!”
Ona: “Ti si pa res smotan! Vstani in preštej noge od zunaj!”
On ven iz postelje: “1 – 2 – 3 – 4. Ja, ja, vse štima ….

Želvica pleza na visoko drevo. Po dolgih urah mučnega plezanja pripleza na vejo in se požene v globino. Med padanjem na vso moč krili s sprednjima nogama. Z glasnim treskom prileti na tla in omedli.
Ko se zave, spet začne počasi plezati na drevo, spet skoči in ponovno trdo trešči ob tla. Toda po vsakem padcu želvica spet in spet spleza na drevo.
Z veje jo žalostno opazujeta dva ptička. Čez čas se samička obrne k samcu: “Veš, mislim, da je prišel čas, da najini želvici poveva, da je posvojena.!”

Janezek: “Kateri šport je najbolj varen?”
Ata: “Šah.”
Janezek: “In kaj je najhujša poškodba pri šahu?”
Ata: “Izpah čeljusti zaradi zehanja.”